South Island drugi del....

v bistvu gre za nadaljevanje zgodbe iz prejšnjega bloga... pač vseskupi je mal po datumih in zaporednih dnevih pisano, še tko se mal zgubljam vmes in ne vem
čist točno kje sem zadnje dneve preživel in kaj sem delal...

no vem da se je zadnjič končalo z jamesonom na polički... ja tm na plaži nismo bli nek razpoloženi in smo spili sam par požirkov,
pač priprave na 25tega kot se je kasnej izkazalo...
v glvnem 25tega je blo mraz za popiz... in še dež je padal k v najboljših dnevih Whakapape...midva sva se pa lih proti Fjordlandu odpravljala...gre za en
največjih parkov na svetu... v glavnem nek posebnega ker je tud World Heritage place... plac neke posebne vrednosti kamor naj bi bli uvrščeni sam še
Grand Canyon,Great Barier rief in Moutn Everest.... no mogoče še kak drug plac pa smo to kje spregledal ne bom trdil lih 100 procentno :))
v glavnem če sva se prej pritoževala da je navečja divjina tuki zajc k ti skoči čez cesto oz ovca k gre ven iz ograde... ja tuki je pa kr noro...
gozd je dobesedno neprehoden...jezera so ogromna predvsem pa v povprečju globoka več kot 300m...okol pa gore do nekje 3 tisoč... jap pošteno...
mal je edin jeba k je pač še dokaj mraz tuki, pomlad sred pacifika in bliz antarktike + miljone sand flyev...teh je pa 34x več k v nikaragvi majke mi :)
no v glavnem pomlad ni tko lepa k pr nas lih... sneži še do 400m nad morjem, temperature pa tud zraven nule vse treking poti pa še praktično neprehodne
zarad preveč snega in nevarnosti plazov ker se pač ta sneg full topi zdej...ja tko je bil tud Kepler track zaprt - sicer rezervna opcija za great treking...
lohk si šel sam en dan gor in po isti poti nazaj... mal bedno sploh v dežju...no prva opcija Milford pa tud delno zaprt, kar pomeni da si mogu del trekinga
s helikopterjem preletet in seveda poleg že nabite cene še to mal doplačat...kr neki...no zarad slabga vremena, neprehodnih poti in nenazadnje tud ne
prostih mest na Milfordu...vsak dan gre namreč lohk gor sam 40 ljudi...sva se odločla da bova lepo z avtom šla do Milford Sounda...
no še dan prej torej 25tega sva bluzila okol nekih jezer na južnem delu parka...in nazadnje ob mraku končala ob nekem Monowai jezeru...
našla kull plac za kampirat, prižgala taborniški ogenj, nardila pašto in kot se spodobi za dva indijanca odprla Jamesona...sam tko za probat,
ker pol litra ga morva met pol še za kak treking in te fore če greva v gore...no k se je ogenj sicer v dežju pošteno užgal, skurla sva sicer vs
odumrli les v krogu 300m...vmes še dva nemca učila kako se nardi extrem survival ogenj...po tem se je tud Jameson začel nek hitro zgublat...
in glej ga zlomka nekje po 5h urah kurjenja ognja opazva da na ves glas nabivava bosance sred ene džungle in da tud liter Jamesona ni več pr nas...Samo
je vmes še nek po oglju plesal na plavo ciganko ma pustmo podrobnosti...
no naslednji dan lep mačk...prej opisane novice o zaprtih trekingih...in to je bil rojstni dan ja...zanimiva alternativa pijanim žurkam iz Ljubljane,
čeprow lanska združena z diplomo in potjo v central americo je bla vseeno kr poštena...še dostkrat se spomnm kolk nas je blo v flatu lani in kako se je
pol končalo, ja prijetno je blo heheh sploh tisti zadnji del mi je mal manjkal letos :))
no zadost o neumnostih...še mal o NZ... Milford Sound...faknnn kull place...svaka čast tistmu k je te fjorde delal tle po tej novi zelandiji...
skale iz morja direkt gor do 3 tisoč...na morju 15 stopinj gor pa svež sneg...mal smo zakruzali z ladjico...ja vem čist turisti...jebeš če hočeš fjord vidt
ni druge...sea kayaking na free je prepovedan...vodeni izleti pa mal predragi za ski instructorski lajf hehe
ja res je eden najbl turističnih placov v NZ ta Milford, sam definitivno vreden vsake sekunde k si tam...ni čudno da mam enih 70 slik iz tistga dne...
no po par dneh v tem Fjordlandu sva se odpravla proti meki veseljačenja iz extrem sportov v NZ... da Queenstown... sicer preveč turistično mestece
sred idiličnih alp in ledeniškega jezera...ma čez čas se ga navadš in je prow da best bit tam...no od vse ponudbe sva k jo maš tam se ti kr zrola...
fakkk če bi mel keš kaj vse bi lohk sproballl....raftingi po unih soteskah so res divji kr mal skeri zgleda...sploh ker te ponavad kr s helikopterjem
odpelje v en canyon ker je preveč nedostopno vse...no bungiji so itak se začeli v queenstavnu tko da ponudba je ogromna...od prvega komercialnega k ma
enih 45m na reki do 140m al nek takega dol v canyon...pa še enih 7 drugih vmes...no poleg tega še največji swingi na svetu...
nek takga k bungi...sam da gre za ogromnooooooo gugalnico...160m visoko hehhehe....čez cel canyon...in ja to je blo za probat...
pa še najcenej opcija je bla tu je tud razlog ja heheh... v glavnem greš na vrh soteske visoke 200m, se usedeš na gugalnico stol na 160m vrvi...
in te fuknejo dol v canyon....par sekund free falla pol pa še mal guncanja čez potoček 40m pod tabo v canyonu...divjeeee....
in ja fakn straščjivo zgleda k čakaš gor...sem pa naredu največji swing na svetu lohk zdej rečem :))
no poleg vsega tega me je vleklo še na navaden bungi 140m...sam sem keš šparal za naslednji dan...opcija je bil tud heli-Biking fakkknnn divje...
12 minut leta s helikopterjem na ene gore tam zraven pol pa 5 ur pičiš dol po poteh do katerih sploh ne moreš prit drugač kokr s helijem...ja divje...
in mal drago...za naslednjič k bom dol :)) kokr sem reku že zadnjič če grem še kdaj na NZ skijat... Queenstown s Coronetom oz Remarakbles...
da best opcija pa Cardrona oz No.1 Trebel Cone...in lih na vznožju Trebel Cona sem bil dons tuki je že 1 november zdej k se to piše in zdej sva že na
West Coastu...čist tko za vmes :)) No učer-sobota Wanaka je bla pa verjetno najbolši dan na NZ... sonce...čez 20 stopinj...gore še zalite s snegom
ob jezeru pa prava pomlad...in kam gremo dns...jah gremo se mal peljat z letalom na 4tsoč metrov, pogleda mal te gore... pol se pa ven vržeš...
letiš dol 200km na uro enih 60m na sekundo...to traja skor minuto...aaaaaaaa kak nor filing...nepopisno...definitivno ena najboljših stvari k sem
jih v lajfu naredu in blo jih je kr nek...sem mal razmišlju...po občutkih je kr na 2-3 mestu....nepopisno res....
definitivno pa najbolj nora stvar kar sem jih probu...k si 4 tiosč metrov nad tlemi...gledaš dol pod sabo eno smaragdno reko daš noge ven iz
letala pogledaš v sonce in...aaaaaa za 2-3 sekunde nimaš pojma kwa dogaja...pol pa se zaveš da lebdiš v zraku...nor filing...d best...
čist te razganja od adrenalina... ja po minuti za katero sploh ne veš kdaj mine začneš še mal s padalom jadrat in to je to...zakon...
si sploh ne predstavljam kako je če sam vse to delaš...k zdej pač nimaš kontrole in instruktor vse dela ti sam ...padaš dol heheh...
d best res...tnx vsem k ste prispevali za to darilo :))
ja k to preživiš se ti zdi k da maš enih 25 kill manj...in vse kr hočeš je da greš do idiličnega jezerca... se uležeš v mehko travco...
odpreš leden pir...vržeš na žar beeftek za 1 minutko in to je to...aaaaaa...ja in tko do večera lepo ob jezeru s pirom in beefom na žaru...
morm priznat mal sem se zaljubo v to Wanako....definitivno eden od d best placov na svetu kjer bi hotu bit...če bi se lohk selili med
Montezumo v Costa Rici in Wanako na NZ....pol bi bil to sanjski lajf...pa še queenstown za vse neumnosti delat je sam urco stran heheh
no dovolj bluzenja...dns sva hotla zjutrej še bicikle rentat in se zapeljat 13km po makadamu na vrh trebel Cona...sva mal zajebala, prihaja nevihta,
vreme ni več lih kull, pa še cest ja za vikende zaprta gor do smučišča ker gre za privat land in odprejo sam za par ur med delavniki,
kr neki to s temi privat ladni tuki...sploh ne morš nikamor v divjino ker je vse privat...če pa že ni...je pa national park...
kar pomen da je to neprehoden gozd...ampak res neprehoden...niti 2 metra s potke dol ne moreš ker je pač vse zaraščeno, strmo al pa teče reka heheh
no ja tko da to je zdej ena najbolj žalostnih stvari, da mi ji ratalo MTB-jkat gor na Trebel Cone, sploh pa downhillat dol :))
jebeš še ena stavr za naslednjo Novo zelandijo...kr nek stvari k jih morm nardit je še ostalo...sam očitno bo naslednjič treba prit
januarja, februarja k sred poletja je mal lažje delat razne trekinge, MTB in plezanja...zdej k te lohk vsak dan zamete je kr mal prezgodi še...
ja dons sva pa prečkala južne alpe in sva že na Tasmanskem morju...Tasmanija kamor bova šla čez 12 dni je trenutno sam mal čez 1600km oddaljena...
čistga morja seveda...bi se dal plavat ma je tok v to smer proti NZ in bi znalo trajat hehe
ja jutr proti Franzu Josefu in Fox glacierju...pol pa port Nelosnu far north...v abel tasman mal seakajakirat in na kak 2dnevni teking po tropskih plažah...
da bo le vreme...držte pesti...kork dežja in mraza sem mek v zadnjih 5 mesecih tud nisem mel prej v 5 tih letih...winter in NZ ...

nč samče se tle pritožuje da mormva kombi v spalnco preuredit ker ga že nek zvija v križu...pičim ja ...pa tud baterije nek zmanjkuje spet...

no preden 12.odleti iz NZ pride še kak zapis...če druzga ne priprava na 14 in 18 november k nas čakajo Rusi...
jeba je da bom takrat lih sred tasmanske divjine in spet brez signala...jah očitno bom zbdeu da so šli naši na World Cup
šele kak dan za vsemi slovenci...no sej do takrat se bodo vsi lih pošteno streznli od proslavljanja...jaz bom pa lohk začel proslavljat hehehe
SLOVENIJA do Cape Towna bi se reklo... (ti Milane pa karte rezervirej-Lucy te čaka :) ) to je to dosta bluzenja...ajde :))